Pro inštrukcije

Programer

Inštruktor programiranja

Mlad podjetnik

info@proinstrukcije.si

Pro inštrukcije
Pro inštrukcije
Pro inštrukcije
Pro inštrukcije

Programer

Inštruktor programiranja

Mlad podjetnik

info@proinstrukcije.si

Blog Post

Najbolj ogroženi poklici zaradi umetne inteligence

22 avgusta, 2025 Umetna inteligenca
Najbolj ogroženi poklici zaradi umetne inteligence

Ali bo umetna inteligenca (AI) vzela našo službo? V letu 2025 se to vprašanje ne zdi več zgolj akademsko. Od klicnih centrov in administrativnih opravil do prevajalstva, trženja in osnovnih pravnih nalog – AI že danes globoko posega v delo. A ob vseh dramatičnih naslovih je resnica bolj niansirana: AI ne zamenjuje vseh, temveč preoblikuje naloge, pospešuje rutino in spreminja razmerje med človekom in strojem. V tem članku pregledamo, kje je tveganje največje, kje AI predvsem dopolnjuje človeka in kaj lahko praktično storite v naslednjih 90 dneh, da ostanete konkurenčni.

Zakaj o tem govorimo prav zdaj?

Na globalni ravni vodilne institucije opozarjajo, da je vpliv AI na delo sistemski. Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bo AI vplivala na približno 40 % delovnih mest po svetu, v razvitih gospodarstvih pa tudi na 60 %. Svetovni gospodarski forum (WEF) hkrati napoveduje, da bo do sredine desetletja velik delež rutinskih pisarniških opravil avtomatiziran, medtem ko se bo povpraševanje po digitalnih, podatkovnih in varnostnih vlogah povečalo. OECD pa ugotavlja, da doslej še ni jasnih dokazov o množičnih negativnih učinkih AI na zaposlenost kot celoto, a je izpostavljenost opravilom zelo neenakomerna – zlasti pri pisarniških, ponovljivih in tekstovno-intenzivnih nalogah.

Kako brati številke: izpostavljenost ≠ zamenjava

Ko beremo napovedi o »milijonih delovnih mest«, si moramo razjasniti dve stvari:

  • Izpostavljenost pomeni, da AI lahko avtomatizira del nalog – ne nujno celotno delovno mesto.
  • Zamenjava nastopi, ko je dovolj nalog v okviru vloge avtomatiziranih, da delovno mesto postane odvečno ali se radikalno preoblikuje. Praksa kaže, da AI pogosto deluje kot »multiplikator« produktivnosti: ljudem odvzame rutino, a doda nadzor, preverjanje, razlago in odgovornost.

Poklici z najvišjim tveganjem danes (in zakaj)

1) Podpora strankam in klicni centri

Vloge, ki temeljijo na standardiziranih pogovorih, strukturiranih bazah znanja in ponavljajočih se problemih, so med prvimi tarčami generativnih klepetalnikov in govorno-jezikovnih agentov. Primer iz prakse je fintech podjetje Klarna, kjer je AI-asistent v prvih tednih opravil delo, primerljivo s stotinami agentov, in povzročil tektonske premike v dobaviteljski verigi klicnih centrov. Ob tem je podjetje leto kasneje delno prilagodilo pristop in ponovno poudarilo možnost pogovora s človekom – kar kaže na realnost, da AI v kompleksnih in čustveno nabitih primerih potrebuje človeško nadgradnjo. Hkrati številna podjetja (npr. telekomunikacijski velikani) javno napovedujejo, da bodo do konca desetletja del podpornih vlog nadomestili z AI.

2) Administrativna, tajniška in back‑office opravila

Obdelava obrazcev, vnos podatkov, priprava standardnih dopisov, osnovno usklajevanje in preprosta poročila so zelo izpostavljena avtomatizaciji. Veliki del teh nalog je prav to, kar veliki jezikovni modeli (LLM) in orodja za avtomatizacijo delovnih tokov že danes počnejo zanesljivo in ceneje. Odločitve vodstev v nekaterih korporacijah – kot je prekinitev ali upočasnitev zaposlovanja za nekatere back‑office vloge – kažejo, da se preusmeritev dogaja zlasti pri pomočnih pisarniških procesih (HR, osnovna administracija, notranja podpora).

3) Prevajalstvo in lokalizacija (zlasti komercialne vsebine)

Kakovost strojnega prevajanja je v zadnjih letih eksplodirala, kar je preoblikovalo trg za komercialne prevode. Pri literarnem prevajanju AI še pogosto zaostaja, a pri katalogih, dokumentaciji, pogovornih besedilih in marketinških osnutkih se naročniki vse pogosteje zanašajo na sistem »MT + človek kot urednik«. Posledica je pritisk na cene in obseg dela za čiste prevajalske vloge, medtem ko raste povpraševanje po jezikovnih urednikih z dobro domensko pismenostjo.

4) Vsebinski marketing, osnovno novinarstvo in copywriting

Vloga »pisca hitrih vsebin« – produktnih opisov, kratkih objav, osnovnih Q&A – je izrazito ranljiva. Zgodbe ljudi, ki so preko noči izgubili projekte ali službo, ker so naročniki presedlali na generativne tekste in »AI-osnutke«, so postale običajne. Vendar se pri višje zahtevnih člankih (raziskave, intervjuji, ekskluzivni podatki, analize) pomen človeškega dela ohranja in celo raste: uredništva in naročniki cenijo verodostojnost, teren, ton in odgovornost

5) Pravniški pomočniki (paralegals), osnovne pravne raziskave in revizija dokumentov

Generativna orodja za pregled pogodb, povzetke sodne prakse in pripravo osnutkov pospešujejo rutino v pravnem procesu. To neposredno vpliva na vloge, katerih ključna vrednost je bila hitra, a standardizirana obdelava besedil. Hkrati več raziskav kaže, da AI bistveno prihrani čas pri raziskavah in osnutkih, vendar ostaja odločanje, strategija, etika ter odgovornost na ljudeh – zato se vloge premikajo od »produkcije« k nadzoru, interpretaciji in komunikaciji z naročniki.

Kje AI (za zdaj) bolj dopolnjuje kot zamenjuje

Tipični primer je radiologija: številne študije in implementacije kažejo, da AI lahko zmanjša obremenitev specialistov (npr. s predsejanjem normalnih izvidov, opozarjanjem na sumljive lezije) in izboljša zaznavo – a ključno presojo, kontekst, odgovornost in komunikacijo z bolniki še vedno nosijo ljudje. Podobno v programiranju: AI orodja pospešijo pripravo osnutkov, testov in konverzijo boilerplate kode, vendar narašča potreba po arhitekturi, presoji, varnosti, sistemskem razmišljanju in upravljanju tveganj (kakovost izhodov, varovanje podatkov, pravice intelektualne lastnine).


izkušnje programerjev

Kaj to pomeni za (mlade) iskalce karier?

Največje premike vidimo pri začetnih pisarniških delih (t. i. »prvi rang« belih ovratnikov). To so vloge z ponovljivimi, standardiziranimi opravili – priprava osnutkov, zbiranje informacij, osnovne analize. Generativni AI ta opravila opravi hitreje in ceneje, zato podjetja krčijo začetne ekipe ali dvigujejo vstopne kriterije. Posledično mladi težje pridejo do prvih izkušenj. Medtem se povpraševanje seli k poglobljenim specializacijam (podatkovna znanost, kibernetska varnost, upravljanje AI) ter k poklicem z močno človeško komponento (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, svetovanje, prodaja v kompleksnih okoljih).

AI danes najbolj ogroža poklice, kjer je velik del dela rutinski, ponovljiv in dobro opisan z besedilom ali preprostimi pravili – podpora strankam, administracija, komercialno prevajanje, osnovno ustvarjanje vsebin in del pomožnih pravnih nalog. Hkrati pa AI v mnogih panogah povečuje kakovost in zmanjšuje obremenitve (npr. radiologija, razvoj programske opreme), zato se vloge preusmerjajo v nadzor, razlago, strategijo in etiko. V naslednjih letih ne bo šlo za črno‑belo zamenjavo »človek ali AI«, temveč za razpršen prehod na »človek + AI« – in največ bodo pridobili tisti, ki se bodo hitro naučili, kako to kombinacijo uporabiti odgovorno in poslovno smiselno.

Viri:

 

Write a comment